prostran je ta svet
v rjave barve ves odet
še preden preštejem do deset
horizont odnese mi pogled
in sanjam o neskončnih višinah
o tihih globinah in o tem
kam vse lahko še grem
sonce je v mojih očeh
in veter me boža po laseh
dež mi stare rane prelije
in luna me v svojo senco skrije
ta svet je moj dom
dokler me ne odnesejo vetrovi
ti zeleno modra krogla
sredi širnih galaksij
v neskončnosti vesolja
se tvoj smisel res izgubi
vrti se in vrti
pleši še milijone let
ti si vse kar jaz imam
moj ljubi svet
ta svet je moj dom
dokler me ne odnesejo vetrovi
ne zasujejo plazovi
ne zalijejo tokovi
ne raztrgajo zveri
dokler ne ugasnejo luči